Šparglji na Dolinarjevi
domačiji

Pira na Dolinarjevi domačiji. . .

Pira na Dolinarjevi domačiji!		Pira na Dolinarjevi domačiji!

Po nekaterih podatkih so jo pridelovali že pred 9.000 leti , omenjajo jo tudi v Bibliji.

Je starodavna in v sodobnem času ponovno odkrita samonikla vrsta pšenice. Bogata je z beljakovinami, vlakninami in vitamini.

O pirini zdravilnosti govori izročilo, ki ga je v 12. stoletju v Nemčiji širila opatinja, zdravilka in zeliščarka sveta Hildegarda iz Bingna. Pira je že takrat veljala za dietetično in zdravilno sredstvo.V svoji knjigi Physica je zapisala:" Pira je najboljše žito, je topla, mastna, v njej je veliko hranljivih snovi, od vseh žit pa jo ljudje najbolje prenašajo. Kdor jo uživa, bo imel pravo meso in pravo kri, razvedrila mu bo tudi čute in duha. Ne glede na to, kako jo človek zaužije, bo nanj vedno dobro in milo delovala."

Pira pomaga proti slabi prekrvavljenosti, telo oskrbuje z močjo in okrepi mišična vlakna, tkiva, živčne celica, notranje organe in čutila. Še posebno jo priporoča pri zdravljenju kroničnih obolenj, zlasti za krepitev oslabelega organizma, povečevanje teka in umirjanje prebavnih težav. Zato ne čudi, da jo nekateri imenujejo podaljšano materino mleko, saj je najboljša prehrana za zdrave, bolne, stare in mlade. Hildegarda poudarja da pira, ne glede na to, ali jo zaužijemo surovo ali kuhano, v zrnjih ali zmleto, kot najfinejšo belo moko ali otrobe, vedno ohrani zdravilne moči.

Biološka vrednost pire se kaže v večji vsebnosti esencialnih aminokislin, čeprav ji tako kot drugim žitom primanjkujeta predvsem triptofan in lizin. Pomembna lastnost pire v primerjavi s pšenico je v njeni sestavi beljakovin. Lahko jo namreč uporabljamo v dietah, ki izključujejo pšenico - alergija na pšenične beljakovine, ni pa primerna za bolnike s celiakijo.

Pira na Dolinarjevi domačiji - (Slika pirinega zrnja in moke)

Pirino zrno obdaja luskinasta pleva, ki preprečuje, da bi škodljivi vplivi iz okolja prodrli do jedra.

Pira na Dolinarjevi domačiji - (Slika žitnega klasja )

Pri njeni pridelavi razen gnojenja z hlevskim gnojem ne uporabljamo nobenih umetnih gnojil, pesticidov in drugih zaščitnih sredstev. Pira je namreč zaradi svoje naravne trpežnosti odporna na običajne žitne bolezni.

Pira izpolnjuje vse zahteve za sodobno idealno živilo. Je prijetnega, blagega okusa, primerna za samostojne jedi, solate, prikuhe in enolončnice. Lahko jo uporabite za jedi, pri katerih ste dosedaj uporabljali ječmenovo kašo.

- 1 kg polnovredne pirine moke
- 10-20 gr kvasa
- 2 jedilni žlici olivnega olja
- 1 rezana žlica soli
- 8 dcl tople vode

Priprava:
Moki dodamo naveden sestavine, zamesimo gladko testo in damo v pekač obložen s peki papirjem. Testo naj sega do polovice pekača. Pustimo vzhajati do polnega pekača, približno 40 min.

Pečico ogrejemo na 200*C in pečemo 45 minut.

Pirin kruh drugič:
Sestavine:
- 1 kg pirine moke
- zavitek kvasa
- tri noževe konice rjaveg asladkorja
- 1 žlica soli
- 650 mililitrov mlačne vode

Priprava:
Moko stresemo v veliko skledo in na sredini naredimo jamico.Vanjo nadrobimo kvas, sladkor in malo vode ter umešamo začetno testo. Na toplem ga pustimo vzhajati 15 minut. Nato dodamo sol in ob gnetenju še preostalo vodo. Ponovno pustimo vzhajati, v pol ure se mora količina testa podvojiti. Potem še enkrat pregnetemo in zopet počakamo, da testo vzhaja.

Pečico ogrejemo na 225 - 250*C in pečemo 45 minut.

Pirini žganci
Sestavine:

- 60 dag pirine moke
- 1 žlica olivnega olja
- 10 dag masti z ocvirki
- 1 l slanega kropa

Priprava:
V slan krop vsujemo moko, kuhamo 5-10 minut, nato pa kupček prebodemo, da se moka dobro prekuha tudi znotraj. Tako naj vre še nadaljnih 15 minut.

Nato polovico žgančevke odlijemo in jo prihranimo.

Če kuhamo drobne gorenjske žgance odlijemo več žgančevke in jih zmešamo z dvorogelnimi vilicami na drobno.

Če pa želimo štajerske ali zagorske mehke žgance, pa odlijemo manj žgaančevke in gladko zmešamo. Žgance režemo z žlico v žličnik, polagamo jeh v skledo in po površini zabelimo.

Kot prilogo ponudimo mleko, kakav, bela kava, kislo mleko ali jogurt..

Hladni in nezabeljeni pa teknejo z drobno narezanim svežim sezonskim sadjem.

Pira z zelenjavo
Sestavine:
- pira v zrnju
- čebula
- česen
- rdeča paprika
- rumena paprika
- malo pora
-začimbe (sol, poper, čili, drobnjak...)

Priprava:
1. Piro skuhamo (60 do 70 g surove pire zadostuje za 1 osebo. Za vsako skodelico pire uporabite 5 do 6 skodelic vode. Piro stresite v vrelo osoljeno vodo in jo na zmernem ognju kuhajte 20 do 30 minut).
2. Čebulo prepražimo, dodamo česen.
3. Obe papriki narežemo na trakove. Por narežemo na kolobarčke.
4. Zelenjavo dodamo k čebuli, po okusu začinimo in dušimo.
5. Dušeno zelenjavo in kuhano piro zmešamo skupaj.
Tik pred serviranjem jed izdatno potresemo z drobnjakom.

Dober tek!